Operacije za korekcijo sagitalnega ravnotežja

Hrbtenica je pri človeku oblikovana v dvojni S. Takšna ukrivljenost omogoča mišicam najbolj racionalno porabo energije pri stanju in hoji. Od vseh krivin hrbtenice je daleč najpomembnejša ledvena lordoza, to je ukrivljenost ledvenega dela s konveksiteto naprej. Lordozo ledvene hrbtenice definira oblika medenice in vpetost križnice v medenico.

S starostjo se zaradi degeneracije diskov ledvena lordoza počasi zmanjšuje. Razlog za izgubo ledvene lordoze je lahko tudi stanje po poškodbi, vnetje ali neustrezna fiksacija in zatrditev ledvene hrbtenice. V primeru zmanjšanja lordoze se mišično delo pri stanju in hoji bistveno poveča, pojavljajo se bolečine v križu, ki so intenzivnejše pri aktivnostih. Če je izguba lordoze večja, govorimo o sagitalnem neravnotežju. Bolnik v tem primeru lahko stoji vzravnano le s pokrčenimi koleni in kolki, pogosto si mora pri hoji pomagati s pohodnima palicama ali berglama.

Kirurško deformacijo razrešimo s tako imenovano osteotomijo. Na ustreznem nivoju del hrbtenice previdno klinasto izsekamo, kar nam omogoča korekcijo deformacije. Korekcijo zadržimo s fiksacijo in zatrditvijo vretenc nad in pod osteotomijo.

Sagitalno neravnovesje lahko korigiramo tudi s kombiniranim sprednjim in zadnjim pristopom na hrbtenico. S sprednje strani v medvretenčne prostore vstavimo posebne kletke, katerih lordoza znaša do 25 stopinj, nato pa z zadnje strani korekcijo zadržimo z vijaki in palicami.

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn